Če pobrskam po spominu, je umetnost pritegnila mojo pozornost v srednji šoli, ko smo se s profesorjem umetnostne zgodovine potikali po renesančnih italijanskih mestih in galerijah. Barok in renesansa sta obdobji, kateri občudujem še danes.
Sledili so študentski potepi po Evropi, ki so prerasli v daljša in oddaljenejša popotovanja. Kar jim je bilo skupno je, da sem kulturo vsakokrat doživljala preko kulinarike in preko umetnosti. Posebno mesto v mojem srcu imajo azijska velemesta in New York, kamor se vedno z veseljem vračam.
Slikarski čopič sem prvič prijela v roke konec leta 2018. Tista jesen je očitno ponujala še posebej barvito paleto in je v meni vzbudila željo po umetniškem izražanju. Pa ne kar po kateremkoli, poklicalo me slikarstvo. Ker po zaključku osnovne šole nisem imela prav nobene izkušnje več z rokovanjem čopiča, sem se odločila za obisk 21 urnega tečaja spoznavanja petih različnih tehnik, od suhega pastela pa vse do olja. Do danes sem tako ustvarila že preko 22 olj na platnu, nekatera krasijo stene v Sloveniji, ena pa predstavlja Slovensko zgodovino in tradicijo v ZDA, saj je tema kranjska čebela. Všeč sta mi nadrealizemi in magični realizem. Slika mora ustvariti doživetje, prebuditi lepe spomine, skratka izžarevati mora nekaj pozitivnega.
